V neznano 2014

PA250776-1000Letošnje deževno poletje nam pri izpeljavi planinskih izletov ni bilo ravno naklonjeno, se nas je pa jesen vseeno nekoliko usmilila. Letošnji izlet v neznano, je bil že v oktobru verjetno namerno zaradi lokacije  izleta, novembra bi lahko imeli tudi že kaj snega.

Sobotno jutro se je morda začelo nekoliko čudno ,vendar če gledamo statistično, se tudi to enkrat na leto mora zgoditi. Vsako leto enkrat namreč pride do okvare ali kakšne težave z avtobusom. Običajno se strga kakšen jermen pri motorju , tokrat ni bil jermen,ja pa bila jermenica .  Kar se avtobusnih prevozov  tiče zadrego vedno lahko reši avtobusna dinastija Koren. Verjetno je Boris v soboto zjutraj mislil ,da je sodelavec prišel na kavo , tako pa je namesto kakšne urice spanja  užgal  trolo in smeje odbrzel proti Podkraju. Izlet in program izleta sta vedno v tajnosti, ena od tančic pa se je odgrnila že  na startu.Za muziko bo to soboto zelo dobro poskrbljen in res , Pri Bajtarju do kamor seže frekvenca radia Veseljak, so fantje že prijeli za instrumente.Da ne bo dežja smo bili ta dan več ali manj sigurni ,kam gremo pa se nam ni niti sanjalo, ko smo v Ljubljani zavili proti Gorenjski ,je bil mogoče vzdih enega od planincev« ojej to pa nej vina«nekoliko na mestu. Se je pa strah razblinil že na prvi točki našega izleta. Ogledali smo si Poličarjevo kmetijo v bližini Naklega. V izogib nadležnih prehladov so nas najprej pogostili z raznimi žganji, sledila je predstavitev kmetije na kateri imajo 50 glav živine ,40 prašičev 400kokoši, letno namolzejo 150 000litrov mleka ,letos so pridelali 30 ton krompirja. ,Vse mlečne in mesne izdelke so z veseljem tudi pokusili, no to ni bila klasična degustacija ampak prava malica, poleg kmetije je tudi zanimiv muzej mlinskih kamnov. Dobro okrepčani smo se odpeljali naprej in se ustavili na Bledu. Ja že na vabilu je res pisalo ,da gremo v kraje ,ki jih vsi dobro poznamo. Je pa ogled Bleda res bil precej drugačen. Na Bledu nas je čakal vodnik Rado ,ki nas je vodil že julija na Pokljuki.     Ogledali smo si izletniško kmetijo Dornk. V nekdanji štali je zanimiva etnološka zbirka , naj omenim samo 80 jaslic , veliko je raznega kmečkega in mizarskega orodja. Ne smemo pa mimo številnih vezenih prtov iz rok mojstrice vezenja  mame našega blejskega vodnika.No, Gorenjci so bili ta dan precej gostoljubni, saj so nas tudi tu najprej postregli z raznimi žganji . Eno izmed njih se imenuje taščin napoj, ta je v začetku sladkega okusa na koncu pa malo pogreni. Kakšno naključje. Brez malice tudi tu ni šlo , pregovor o škrtih Gorenjcih v našem primeru ni veljal.   Glede na to da smo planinci nas je čakal še krajši pohod . Napotili smo se v Pokljuško sotesko. Pred vstopom v sotesko nas je čakala nova dobrodošlica. Spet so nas postregli raznimi žganji ,menda preventivno zaradi ebole, če zvrneš par gorenjskih sadjevcev pa te mine tudi utesnjenost , ki bi morda koga prijela v ozki soteski. Pokljuška soteska je nastala z odtekanjem vode iz nekdanjega Triglavskega ledenika ,ki je nekoč segal vse do območja kjer je danes Radovljica    .V približno dveh kilometrih poti smo premagali tristo metrov višinske razlike  ,  z obeh strani se dvigajo do 50 metrov visoke stene: Morda še ena zanimivost .V tej soteski je na poti v Nemčijo, pridigal tudi Primož Trubar.Ob izhodu iz sotesko smo prišli na travnike ,kjer klavrno propadajo vlečnice nekdanjega smučišča Zatrnik. Če je pogled na žičnice klavrn ,pa ni bilo klavrno vzdušje v gostilni Pri Jagru na Zatrniku kjer nas je čakalo okusno kosilo.

Pri hoji se nismo ravno spotili ,zato nas je toliko bolj ogrel ansambel Gregorja Kobala. Planinci morajo biti v dobri kondiciji, kar nam je še kako prišlo prav pri plesu ,mladi muzikantje svoje poslanstvo jemljejo zelo resno in še ne poznajo beseda  pavza . Tako smo skoraj zamudili večerno mašo ,ki je še bila v uradnem programu . Po maši v Gorjah nas gostoljubni župnik ni kar spustil domov še posebej ko je slišal da imamo s seboj tudi muzikante. In tako se je veselica nadaljeva v farovžu.   Ja pa tu veselice še ni bilo konec. Sledilo je še veliko finale v vaškem bifeju. Muzikanti so igrali praktično brez prestanka, plesalci pa tudi niso zaostajali, nekatere so skoraj prijemali krči, so se pa našli tudi taki ,ki so med redkimi pavzami napravili še serijo sklec. Vsega lepega je enkrat konec in tako smo pozno zvečer zapustili Gorje . Verjetno je izlet vsem ostal v lepem spominu in upamo da bo tudi prihodnje leto tako prijetno.

Zapisal:

Silvan Praček-Maks

 

Komentarjev še ni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


tri − 2 =

This site is protected by Comment SPAM Wiper.