Ideja za letošnji zadnji izlet je padla na sestanku upravnega odbora, ki smo ga imeli v novembru. Martin je predlagal letnemu času zelo primeren lahek izlet po Teranovi krožni poti v Dutovljah. Glede na ime poti, bi verjetno izgledalo malo čudno, če bi se iz Krasa vrnili suhih grl, zato je bil predlog brez obotavljanja sprejet. ”Moja duša je židane volje ,kot bila bi pila kraški teran”, se je glasilo vabilo na tokratni izlet. In kljub gosti megli, ki nas je čakala v nedeljskem jutru, smo bili res židane volje . Na poti proti Dutovljam je sicer kazalo na bolj moker dan, si je pa vreme, ko smo prišli na Kras, premislilo in popoldan se je kazalo že celo malo jasnine.
Na tokratnem pohodu so imele glavno besedo ženske, komando v Dutovljah sta prevzeli vodički Helena in Jožica, čeprav Kraševki, članici našega društva. Teranova krožna pot je sestavljena iz 26 točk, ki povezujejo vse vaške znamenitosti. Začeli smo na vaškem trgu pred Bunčetovo domačijo. Domačija nosi ime po Francu Bonči, ki se je v Dutovlje priženil iz nam bljižnega Črnega Vrha. Nekoč mogočno domačijo je pred propadanjem rešila občina Sežana, jo obnovila in tako je sedaj v njej TIC, propadajoči gospodarski del pa so porušili in tako dobili nekaj prepotrebnega prostora. Od tu nas je pot vodila na razgledno točko, ki jo domačini imenujejo rusa zemlja, skoraj na kupu najdemo tudi kamnito vaško korito za živino , vaško štirno, pa tudi tipično kraško hišo. Tipična kraška hiša je vedno v dveh etažah, stopnice so zunaj, okrog hiše je visok zid, ki ščiti pred burjo, seveda je obvezen porton . Kritina je bila včasih iz kamnitih skril, kasneje pa so jo zamenjali korci. Pot se nadaljuje mimo prireditvenega prostora, verjetno vsem znanega Praznika pršuta in terana. Mimo, zaradi divjadi ograjenih vinogradov, ki so tu še vedno pogosto latniki, smo prečkali železniško progo, ki se je gradila v letih 1900 do 1906 in je v te kraje prinesla razvoj. Počasi smo prišli v borov gozd, ob poti so še vidne kaverne iz 1.svetovne vojne. Na gozdni jasi smo si vzeli krajši odmor, vodički sta nas postregli s kom drugim kot s teranom in tako smo se malo bolj korajžni odpravili naprej, kmalu smo se razdelili v dve skupini. Manjša skupina je nadaljevala po Teranovi poti , večina pa se je odločila še za vzpon na 545 metrov visok Volnik. Ob lepem vremenu je tu lep razgled, tokrat pa smo prišli nazaj v meglo, ki smo se je rešili zjutraj. Na vrhu ni žiga, tako da so nekateri naši najbolj zagreti zbiratelji žigov, ki se tokratnega pohoda niso mogli udeležiti, vsaj s tega stališča potolaženi. Po spustu z Volnika smo po Teranovi poti nadaljevali nazaj proti Dutovljam. Malo pred vasjo smo prečkali pot Marije Terezije. Včasih so jo imenovali tudi ”semanja” pot. Pot je povezovala kraške vasi in je bila bližnjica do Trsta. Pred ponovnim prečkanjem železnice so še vidni ostanki ozkotirne vojaške železnice. Kmalu po prečkanju proge pa je veliko vojaško pokopališče iz 1.svetovne vojne, kjer je pokopanih kar 4000 vojakov od tega približno 3000 Čehov. Mimo vaškega pokopališča in nekdanjega živinskega sejmišča, ki sta tik ob cesti za Repentabor, smo prišli do za nas verjetno najvažnejše točke, domačije Šuc! Najprej smo nazdravili z aperitivom, seveda so nas postregli tudi s pršutom in panceto. Voda, ki je tudi bila na mizi, je tokrat ostajala, saj smo raje poplaknili z odličnim teranom. Tudi jota, klobasa in pecivo se nam po kar nekaj urah prijetne hoje ni upiralo. Na svoj račun sta prišla tudi oba muzikanta, Lojze in Sander, za zaključek pa je bilo potrebno preveriti še akustiko v hramu. Pohvaliti moramo obe vodički, Heleno in Jožico, ki sta nam posredovali ravno pravo mero podatkov o teh krajih, pa tudi Martina za pomoč pri organizaciji. Sami bi si verjetno želeli nekoliko hitrejši tempo hoje, saj sta morali večkrat pritisniti ”freno”. Če tempo hoje ni bil hiter, smo se pa bolj izkazali pri praznjenju vrčkov terana . Tu smo se po mojem kar izkazali. Meglene nedelje si lepše skoraj ne bi mogli zamisliti.
TERANOVA POT
V NEDELJO PRAV PAŠE NAM KAKŠEN IZLET
MED BORE IN BRINJE GREMO V KRAŠKI SVET
BREZ DVOMA PRIJETNO MINIL BO TA DAN
SAJ DRUŽBO BO DELAL NAM KRAŠKI TERAN
ZA KONEC POHODA ŠE PIKA NA I
PRŠUT IN TERAN ,DA BOLJŠA BO KRI
PRIJETNA JE TALE TERANOVA POT
VERJETNO SE VRNEMO SEM ŠE KAK BOT
A ENI SE MORAJO PAČ ŽRTVOVAT,
ČE POŠTNE STORITVE, ČE COL OBDRŽAT
VSE DNEVE SE TREBA JE PRIDNO UČIT
KO VEŠ DA TE ČAKA DRUG TEDEN IZPIT
SIGURNO VSAJ MALO POGREŠAŠ NAŠ ZDAJ
V NEDELJO UČIT SE, PAČ NI BOGVEKAJ
V ČETRTEK KO KONČNO IZPIT NAREDIŠ
BUTELJKO TERANA PO POŠTI DOBIŠ
Avtor: Maks
