Ob 20-letnici obstoja društva smo se dogovorili, da bo naš osrednji letošnji izlet tisti junijski, na Sv.Višarje. To je bil tudi pred 20-imi leti naš prvi resnejši organiziran pohod, če odštejemo tistega na Slavnik. Kar lepo število se nas je nabralo in sicer 38. Vodniki smo nekaj dni pred tem opravili ogledno turo, zato orientacija ni bila problem. Z avtobusom smo se odpeljali do Ovčje vasi, od koder je na Sv.Višarje peljala stara gondola, na kar spominjata zapuščena spodnja postaja in parkirišče. Naša pot se je začela v središču vasi, kjer smo se razdelili v tri skupine. Prva je bila bolj romarska in se je na vrh peljala z novo gondolo iz Žabnic. Druga je prepešačila na cilj z malo hitrejšim tempom, tretja pa tudi ne bistveno počasneje. Pot se po petnajstih minutah hoje kar strmo vzpne skozi gozd in strmina dolgo ne popusti. Šele na planini Limerca, 1300m visoko, se steza nekoliko položi. Kmalu zatem stopimo na spodnjo postajo zahodnega kraka višarskega smučišča. Tu smo imeli tudi krajši postanek za malico in osvežilno pijačo, saj je bilo kar toplo. Zadnji del poti poteka po smučišču, kjer smo občudovali bogato gorsko floro. Na Višarjah smo imeli malo daljši odmor, nato pa nas je večina iz druge skupine, ter še nekaj ostalih, odšlo na Kamniti lovec(2071m), do koder je še uro in pol hoda. Čudoviti so razgledi od tod na vse strani neba. Jalovec in Mangart kot na dlani, isto velja za Viš in Montaž, ter vse ostale hribe in gore. Kar ne moreš se odpraviti nazaj, sploh v takšnem vremenu ne. Ostali so si čas krajšali vsak na svoj način na Sv.Višarjah. Ob dogovorjeni uri smo se vsi skupaj, razen ”vozačev”, odpravili po drugi poti v dolino, v vas Žabnice. Pot sestopa ni bila tako prijetna, saj večinoma poteka po strmi gruščnati poti, ki je kar nerodna za hojo. Vsi zadovoljni in polni lepih vtisov, smo po zasluženi pivi v bifeju ob spodnji postaji gondole, stopili na avtobus in se odpeljali po prelepi Gorenjski proti domu.
Še en biser v mozaiku naših izletov je postavljen na svoje mesto.
Hvala vsem udeležencem za dobro voljo, družabnost in vztrajnost!
Zapisal: Dušan Plesničar
