Dvodnevni pohod (14. in 15. 7. 2021) – RADUHA

Dvodnevni pohod  (14. in 15. 7. 2021) – RADUHA

»Kam gremo pa letos?«, so naši varovanci – planinci neštetokrat  spraševali…  Za nami je dolgo leto, v katerem nam je covid odpihnil vse načrte, zato je bil dvodnevni pohod v visokogorje še toliko težje pričakovan. Odločili smo se, da jo mahnemo na Raduho, prijazen dvatisočak v Kamniško – Savinjskih Alpah.

Vremenske napovedi niso obetale najbolje, a naša planinska vodnika Dušan in Hermina sta pogumno odločila, da pohod izpeljemo. Čez noč je od zahoda prešla Slovenijo hladna fronta, nevihte pa so se proti jutru umirile. Skozi sveže umito poletno jutro smo se zapeljali proti Lučam.

Prvo presenečenje nas je čakalo že v Lučah, v »Kavarni S«. Šefica Sonja nam je častila jutranjo kavo, ker takim skupinam ona nikoli ne računa pijače. Kakšna gostoljubna poteza! Drug drugemu smo polepšali dan…

Zapeljali smo se na izhodišče. Po malici smo se najprej povzpeli do Koče na Loki, nato pa pot nadaljevali proti Veliki Raduhi. Megla se je umikala pred nami in se nato popolnoma razkadila. Nezahtevna, a razgibana pot. Na vrhu Raduhe, na višini 2062 metrov, nas je pričakal krasen razgled na vse strani. Koliko lepih, zanimivih vrhov… Bo kateri od njih naš cilj prihodnje leto?

Vračali smo se po krožni poti, ki nas je vodila čez planino Arta. V koči smo povečerjali in spet so se nam vrnile moči. In ker naši fantje ne znajo sedeti križem rok, so takoj poiskali delo – velikanski kup nacepljenih drv, ki jih je bilo potrebno zložiti. Stekla je prava akcija, v katero smo se vsi vključili. V dobri uri so bila drva zgledno zložena. Oskrbnica koče, gospa Mojca, je bila nad tem tako navdušena, da smo njeno hvaležnost in radodarnost občutili cel večer in še naslednje jutro pri bogato obloženi mizi…

V bližini koče je postavljena tudi kapelica, ki so jo letos, ob njeni 30-letnici, prenovili. Zjutraj smo se kar nekaj časa zaustavili v njej. Potem smo se podali še do planine Javorje, kjer sta nam pastirja Berta in Cveto prijazno opisala svoje poletno delo na planini. Kljub vsakodnevnim naporom ga – v idilični naravi, odmaknjena od mestnega vrveža –  opravljata s pristnim veseljem.

Sestopili smo do naših vozil in se zapeljali v dolino. Potep po Štajerskem smo izkoristili še za ogled Mozirskega gaja, ki s svojo urejenostjo navdušuje prav v vsakem letnem času.  Zadnji skupni postanek pa smo imeli v Logatcu, kjer smo si privoščili pico in še enkrat ‘premleli’ našo dogodivščino.

Sodelovanje s Planinskim društvom Križna gora nam res veliko pomeni. Zelo cenimo delo vodnikov, ki si potrpežljivo vzamejo čas za nas in nam polepšajo življenje. Predvsem hvala Hermini za njeno srčnost in nesebičnost pri delu z nami in predsedniku Dušanu, ki našo dejavnost že vsa leta z veseljem podpira.

Naša planinska doživetja so nekaj posebnega. Vsako leto spoznamo in doživimo kaj novega. Košček za koščkom sestavljamo našo sestavljanko Slovenije. Manjka nam še veliko koščkov, ne manjka pa nam vztrajnosti. In že vnaprej se veselimo novih pohodov…

Terezija Žigon,

VDC Ajdovščina – Vipava

Komentarjev še ni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


+ 5 = sedem

This site is protected by Comment SPAM Wiper.