Sončen in vroč junij nas je prepričal, da smo izvedli prvo letošnjo resnejšo turo. Nedeljsko jutro je kar vabilo v hribe. Po skoraj prazni avtocesti smo se pripeljali do Jesenic. V Dovju smo že srečali prve rekreativce, ki so zgodnjo uro izkoristili za aktivnosti. Po prašni makadamski cesti smo se pripeljali do odcepa za planino Dovška rožca. Del poti nas je vodil po gozdni cesti, potem pa smo se usmerili na markirano stezo, ki se je mestoma strmo vzpenjala med starimi bukvami. Pot nas je kmalu privedla na pašnike planine Dovška rožca. Velika čreda lepo rejenih simentalk se ni pustila zmotiti pri okusni paši. Privoščili smo si krajši počitek. Ponujal se nam je čudovit pogled na Julijce. Vrhovi so se skrivali v meglicah, pobočja pa so bila še vedno odeta v snežno belino. Počitek med živo pisanim cvetjem gorskega pašnika nam je dal energijo za strmo pot do vrha Dovške babe. Tam smo si v zatišju pred vetrom, ki je vlekel z severa, privoščili malico. Sicer smo jo morali skoraj skrivati pred kavkami, ki so jim zadišale naše dobrote. Sledil je spust nazaj na Dovško rožco, ki je zahteval nekaj pazljivosti. Na željo ene od pohodnic smo se na izhodišče vrnili po malce daljši makadamski poti. V Dovju smo si privoščili še krajši osvežilni postanek, nato pa nas je pot vodila nazaj domov. Seveda brez standardnega postanka pri Stari pošti ni šlo. V prijetnem vzdušju smo zaključili turo, saj smo po dolgem času spet skupaj zadihali gorski zrak.
Odlično napisana novica, ki me je prepričala, da bi se tudi sam odpravil na pohod in užival v narav! 🙂