Z ROMANOM V TRNOVSKEM GOZDU

Tokrat se nismo odpravili prav daleč, saj je bil naš cilj spoznati nekaj značilnih krajev v Trnovskem gozdu. Že lansko leto se nam je za vodiča ponudil večini udeležencev znan poznavalec teh krajev, domačin s Predmeje, Roman Blaško, bolj znan tudi kot prodajalec orodja znanega podjetnika iz Lokavca(reklame ne bomo delali). Zjutraj smo se zbrali na Predmeji in se z avti odpeljali do kraja ”Beverca”, nekaj sto metrov pred kočo na Čavnu. Od tu se nam je odprl čudovit pogled na Vipavsko dolino, oko pa je seglo še daleč na vse strani. Roman nam je pokazal tudi najdišče imenitne rože rebrinčevolistne hladnikije ali hladnikovke, poimenovane po slovenskem botaniku Francu Hladniku, ki jo je tu našel že leta 1819. Rastlina je endemit in raste samo v Trnovskem gozdu, zato je še toliko bolj zanimiva. Nato smo se mimo koče na Čavnu odpeljali malo naprej, od tu pa smo peš odšli na Kucelj(1237m), od koder smo imeli spet edinstven razgled. Sledila je vožnja skozi Krnico, kjer smo se pri lovski koči spet za kratek čas ustavili, in Malo Lazno, do Ledene jame v Paradani. Jama je svetovno znana, iz nje so včasih vozili led v Trst in Gorico, od tu pa z ladjami celo v Egipt. Globoka je 385m, dolga pa več kot 1500m, vendar je vstop vanjo brez jamarske opreme nemogoč, zato smo se raje odpravili do avtomobilov in soglasno sprejeli odločitev, da je čas za malico. Po okrepčilu je sledil polurni sprehod do enega najdebelejših dreves v Trnovskem gozdu, votlega javorja pod Velikim Bukovcem. Po Romanovih besedah gre menda vanj sedem ljudi, no, mi smo noter spravili vseh deset udeleženk našega izleta. Roman je bil navdušen nad novim rekordom. Med potjo smo opazili tudi medvedje iztrebke, a medveda od nikoder, menda se je ustrašil tako velike in glasne množice. Odpeljali smo se še na ogled edinstvenega naravnega rezervata Smrekova draga, ki deluje kot ogromna, z vseh strani z grebeni obdana vrtača. Tu so zaradi temperaturne inverzije rastlinski pasovi obrnjeni, na dnu raste ruševje, sledijo pa si smrekov, mešani in čisti bukov gozd. Na poti nazaj smo se ustavili še pri Romanovih prijateljih v bližnji lovski koči, ki jo imata v najemu. V okolici je vse polno čudovitih lesenih skulptur, udeležencem izleta, predvsem moškemu delu pa bo najbolj ostala v spominu dobra kapljica, s katero nam je postregel naš nepričakovan gostitelj. Bližala se je že tretja ura, nas pa je pot vodila še mimo zanimivega javorja, iz katerega v sožitju rasteta še smreka in jerebika. Gostoljuben javor, ni kaj. Ustavili smo se še v Koči pod Golaki, kjer smo bili vsi mnenja, da je potep po Trnovskem gozdu odlično uspel, za kar gre zahvala predvsem našemu tokratnemu vodiču Romanu. Na Predmeji, kjer smo se razšli nas je s frajtonarco čakal še ”Tamal Slak” in nam urezal nekaj domačih viž. Prav nepričakovano pa smo se srečali še z našimi planinskimi prijatelji z Vranskega, ki so ravno takrat prispeli s Čavna. Popoln planinski dan in takih si želimo še več! Vidimo pa se že čez teden dni, ko gremo na Zadnjiški ozebnik.

Planinski pozdrav!!!

 

 

Komentarjev še ni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


− dva = 1

This site is protected by Comment SPAM Wiper.