Kako pravilna je bila odločitev, da tokratno načrtovano turo na Veliko Babo in Lanževico prenesemo za teden dni, se je izkazalo šele včeraj, ko smo se zjutraj z manjšim avtobusom pripeljali v Lepeno. Tokrat se nas je zbralo 17, ravnopravšnje število za pohajkovanje po čudovitih Krnovih sosedah. Že zjutraj je dobesedno zadišalo po čudovitem dnevu. Dobre štiri ure smo potrebovali, da smo se po udobni mulatjeri, ki pelje do Krnskih jezer, povzpeli do zgornje postaje tovorne žičnice. Kmalu zatem smo naleteli na smerno tablo, ki nas je usmerila levo proti Veliki Babi. Po nekaj minutah hoje smo si vzeli čas za prvi počitek in skromno malico, saj je bila pred nami še dolga pot. Sonce je prijetno grelo in uživali smo v pravi jesenski idili. Ob pogledu na okoliške vršace kar pozabiš na vsakdanje skrbi. Kar dve uri smo potrebovali, da smo se končno povzpeli na tako zaželjeno Babo. Vsi smo stopili nanjo, ona pa nas je dobrodušno sprejela. Razgledi po okolici so bili naravnost fantastični. Od Krna in Dolomitov v daljavi, smo preko Krnskega pogorja občudovali Viš in Montaž, v daljavi pa se je nasmihal celo Veliki Klek(Grossglockner). Tudi Mangart in Jalovec sta ponosno kraljevala nad dolino, čisto blizu pa se nam je zdel tudi Triglav z vsemi okoliškimi vrhovi. A kaj bi opisoval še naprej, to je treba preprosto doživeti. In včeraj smo bili tisti, ki smo stali tam gori, nagrajeni z razgledom, ki ga lahko le sanjaš. Saj ne moreš biti slabe volje, ob vseh teh doživetjih, pa čeprav nas je v začetku spusta iz Lanževice proti Trenti čakalo nekaj neprijetnega brezpotja, ki pa smo ga vsi brezhibno obvladali. Spust v dolino Soče je bil kar dolg, a je bil le zaključek čudovitega dneva, ki smo ga doživeli nad dolino smaragdne Soče, čudovite reke, ki smo jo opazovali ob vožnji proti domu iz avtobusa. Polni pozitivne energije in lepih vtisov, smo se v Bovcu ustavili še na obvezni pijači, ob kateri smo še malo pokramljali in se povabili na še zadnji letošnji izlet V NEZNANO, ki bo V SOBOTO 5.NOVEMBRA. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave in dobre družbe!
Planinski pozdrav,
Dušan Plesničar
