Kar nekaj časa je že minilo od takrat, pa vendar velja napisati nekaj besed o letošnjem občnem zboru. Tudi letos je na dan žena potekal v prijetnem vzdušju na podstrešju gostilne Stara pošta v Hrušici. Najprej nas je s svojim predavanjem prijetno presenetil Milan Kobal, ki nas je s fotografijami popeljal v čudoviti rastlinski svet naše prelepe Slovenije. Škoda, ker nas je čas že močno preganjal, saj je urica minila, kot bi mignil. Milan je obljubil, da bo jeseni pripravil še eno podobno predavanje. Ponovno se mu v imenu vseh prisotnih še enkrat prisrčno zahvaljujem. Še enkrat smo se z minuto molka spomnili našega Jurija, ki nas je nepričakovano za vedno zapustil meseca julija. Sledil je tisti resnejši del, ki ga je uspešno vodilo predsedstvo z Silvanom Pračkom-Maksom na čelu. Po štetju prisotnih(brez gostov nas je bilo 59), so sledila bogata poročila o delu v preteklem letu, ki so jih prebrali Dušan, Hermina, Darja, Tina, Maruša, Martin in Anica. Kar dolgo smo poslušali poročila, pogledali pa smo si tudi prispevek o delu plezalne sekcije, ki jo uspešno vodijo Mojca, Jaka in Martin. Predvsem smo veseli, da nam še vedno uspeva dobro sodelovanje z Osnovno šolo Col, VDC-jem iz Ajdovščine ter ostalimi društvi, predvsem s sosednjim iz Črnega vrha. Tudi za letos smo si zadali nekaj pomembnih nalog. Poleg osnovne, to je hoja v hribe, moramo letos temeljito pregledati, očistiti in na novo zmarkirati Slovensko planinsko pot, ki letos slavi častitljivih 60 let, naše društvo pa je zadolženo za odsek s Cola preko Javornika do Podkraja. Izvolili smo tudi dva nova člana upravnega odbora, to sta Silvan Praček in Peter Lozar. Na koncu smo seveda dali besedo tudi našim spoštovanim gostom, ki se jih je letos zbralo rekordno veliko. Prišli so iz Tolmina, Nove Gorice, Cerknega, Idrije, Ajdovščine, Črnega vrha in Logatca. Še posebno smo bili veseli predstavnikov PD Križe, s katerimi že več let prijateljujemo, pa tudi predstavnika GRZ Postojna, kjer imamo tudi mi svoje člane. Ugotovili smo, da je za nami še eno uspešno leto, ki pa ga bomo kljub temu zaradi Jurijeve smrti poskušali čim prej pozabiti. Sledila je pogostitev, ki so nam jo pripravili v gostilni, Timotej in Tomaž pa sta nam zaigrala nekaj domačih viž. Kar dolgo v noč smo se ob planinskem klepetu še zadržali ob dobri domači kapljici, istočasno pa smo si obljubili, da bomo tudi letos nadaljevali naše poslanstvo.
Zapisal:
Dušan Plesničar
