Vremenska napoved za nedeljo spet ni bila najboljša, zato smo že prestavljeno turo na Rauchkofel dokončno odpovedali, oziroma prestavili na naslednje leto. In sem si rekel, zakaj pa ne bi vseeno nekam šli. Takoj sem našel kar nekaj somišljenikov in čeprav se jih je nekaj od teh le preveč ustrašilo slabega vremena, se nas je zjutraj na Colu ob dogovorjeni uri zbralo deset pogumnih. Prejšnjo nedeljo sem bil na pohodu z idrijskimi planinci in da ne bi tako hitro pozabil poti, sem po isti poti popeljal še ”svoje” planince.
Z avtomobili smo se tako odpeljali do Sp.Idrije, kjer smo vzeli pot pod noge. Skozi zaselek imenovan Pustota, smo se skozi Nemčijo in mimo Brionov začeli vzpenjati proti vasici Pečnik. V teh krajih imajo namreč določeni zaselki dodatna poimenovanja. Tako najdete tukaj tudi Ameriko, Korejo, Mandžurijo,…. in še kaj. Skratka Svet v malem. Tako sem bil navdušen nad potjo, da mi je bilo tudi tokrat všeč. Miro je seveda spet nekaj izgubil, tokrat termo jopo. In ko sem ga med njegovim projektom iskanja le-te čakal pri zadnji kmetiji pod nekdanjimi Pečniškimi mlini, sem užival med pogledom v dolino in na hribe onkraj nje.
Seveda smo se ustavili tudi na kmečkem turizmu Pr Jureč na Ledinah, kjer nas je prijazen gospodar kljub temu, da še ni imel odprto, povabil v notranjost in postregel s svojimi odličnimi tekočimi priboljški. Očitno je bil nedelja dan pozabljivcev, saj so tukaj ostale moje in še ene pohodne palice. A Matej je zadevo uredil, tako da nama ni bilo treba nazaj po njih. Nato smo pot nadaljevali po asfaltni cesti do Mrzl’ka. Vreme se je začelo kisati in dežne kaplje so bile vse bolj goste.
V koči smo se okrepčali še z dobro ocvirkovko in štrudlom, pardon, jabolčnim zavitkom ter dobrim rdečim vinom. Še obvezno fotkanje pred novo kočo žirovskih planincev in hajd nazaj proti izhodišču. Toliko smo si imeli za povedat, da smo skoraj ignorirali vse močnejši dež. Preko Sivke, razmočenih ledinskih travnikov in mimo Šnitovega roba ter samotnih kmetij, smo se kar pošteno premočeni, po drugi poti spustili nazaj v Spodnjo Idrijo.
Kljub slabemu vremenu pa nikomur ni bilo žal, da se je odločil za udeležbo na tej zanimivi turi.
Seveda pa še enkrat hvala vsem tistim(beri Anki in Nacetu), ki sta mi dala idejo za tokratno turo.
V oktobru pa nas čaka nova čudovita hribovska avantura.
Zapisal: Dušan Plesničar
Čudovito je brati o vaših pohodnih avanturah, še posebej, ko kljubujejo vremenskim izzivom. Vaša strast in ljubezen do narave sta navdihujoči. Hvala za deljenje te izkušnje.