Že lansko leto je bila v programu, na vrsto pa je prišla kot zadnja letos. Zjutraj smo se z avtomobili zapeljali do vasi Jesenica, kjer nas je s kavico in še drugimi dobrotami postregla naša prijateljica Valerija. Dobre volje smo začeli pot proti vrhu Kojce. Pot je zanimiva, vendar mestoma kar strma in nekateri smo kar malo stokali, čeprav verjetno bolj tako, iz navade, ha, ha,…. Konec koncev to ni bila kakšna maratonska tura. Na vrhu je lično urejeno zavetišče, v katerem smo na mizo postavili kar nekaj domačih dobrot, od katerih se kar nismo mogli ločiti, pa še zalili smo vse skupaj z domačo kapljico. V kočici je bilo ob vetrovnem in meglenem dnevu kar prijetno in skoraj smo pozabili, da imamo pred seboj še nekaj poti. Sledilo je še obvezno fotkanje in spust po delno krožni poti mimo Hudičevega roba nazaj na preval Vrh Ravni. Hudičev rob je velika skala, ki jo je na tej razgledni točki menda odvrgel sam hudič. Po makadamski cesti smo se nato napotili proti Zakojci, kjer so nam pri Flandrovih postregli s kavico in osvežilnimi pijačami. Ogledali smo si še Bevkovo domačijo in se vrnili nazaj na izhodišče v Jesenico. To pa še ni bil zaključek dneva, saj smo si pri prijatelju Bojanu pod njegovim strokovnim vodstvom ogledali še obnovljen kevdr in kaščo, kjer je razstavljeno pravo bogastvo. Bojan je pod budnim očesom strokovnjakov s tega področja vse skupaj lično obnovil in vsakemu obiskovalcu z veseljem pokaže svoj ”zaklad”. Seveda smo bili še pred ogledom toplo sprejeti, se pravi da smo bili deležni šilca domačega, pa tudi zaseka in domač kruh nista manjkala.
Kljub ne prav čudovitemu vremenu smo skupaj preživeli še en čudovit dan in že se veselimo novih podvigov.
Zapisal:
Dušan Plesničar
