V soboto, 10. septembra 2016, se nas je nabralo dobrih dvajset članov PD Križna gora, pripravljenih na zgodnje vstajanje, nekajurno vožnjo v Avstrijo in celodnevno hojo. Cilj je bil 3283 m visok Petzeck v Visokih Turah, tura, ki se je Planinskemu društvu Križna gora že nekaj let spretno izmikala. Do letos.
Zaradi zastojev v Karavanškem predoru smo se odločili za vožnjo preko mejnega prehoda Vrtojba in Italije proti Avstriji, kjer smo v Lienzu zavili z avtoceste v dolino Debanttal in na parkirišču Selchenbrunn (1680 m) se je naša pot začela.
Vzpon je potekal najprej po pašnikih, kjer so se mirno pasle krave, skozi gozdiček, nato po prelepi gorski pokrajini z žuborečimi potočki, čez sedelce, do planinske koče Wangernitzee hutte (2508 m), ki jo obkrožata prelepi gorski jezeri Kreuzsee in Wangenitzsee in kjer smo naredili prvi postanek. Po počitku v trajanju enega sendviča, je naša pot zavila desno v smeri cilja, Petzeck-a. Čakalo nas je še nadaljnjih 775 m višinske razlike, ki smo jo na začetku, zaradi zložne poti, le počasi pridobivali. Na višini 3000 m greben počasi preide v široko, z večnim snegom prekrito položno pobočje, od koder se že vidi vrh s križem, ki pa ni tako blizu, saj se je zaradi redkejšega zraka, ki nas je prisilil v bolj počasno hojo, kar nekam izmikal.
Petzeck je najvišji vrh v gorski skupini Schober. Z vrha je zelo lep razgled na večji del te gorske skupine, lepo pa se vidi tudi Veliki Klek (Grossglockner), vendar smo bili mi za ta pogled zaradi meglic prikrajšani.
Zanimive so tudi razlage imena Petzeck. Ena izmed bolj verjetnih razlag je namreč ta, da ime izhaja iz slovenščine in sicer iz besede peč ali pesek.
Kljub temu, da je tura imela krajšo varianto – vzpon do koče Wangernitzee hutte, smo vsi udeleženci brez posebnega razmišljanja nadaljevali proti vrhu tritisočaka in ga tudi vsi dosegli.
V dolino smo se vračali po isti poti in v kasnih večernih urah prispeli domov.
Napisala: Helena Škrl
