Enaindvajset nas je bilo tistih, ki smo v lepem petkovem jutru ”zagrizli” v globoko snežno odejo in se iz Podkraja podali proti Javorniku, v Pirnatovi koči pa nas je dočakalo še veliko število planincev, ki so se s prihodom na Javornik želeli pokloniti našemu Juriju, ki nas je v lanskem juliju tako nepričakovano za vedno zapustil. Nekateri so prišli peš po drugih poteh, nekateri so se gor pač pripeljali, skratka, koča je bila polna. Tisti, ki smo prehodili najdaljšo pot, smo uživali ob hoji v čudoviti zimski idili. Vreme nas je resnično nagradilo in vsak prehojen del poti je bil doživetje po svoje. V koči so nam člani Jurijeve družine ob pomoči marljive oskrbniške ekipe pripravili okusno toplo malico, ki smo jo z užitkom ”pospravili”. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala za postrežbo. Ker je tudi oskrbnik Ivan ravno v petek ”srečal Abrahama”(tudi Jurij bi ta dan praznoval 58.rojstni dan), smo bili deležni še Abrahamovih borovničk. Ker je bil Jurij tudi velik ljubitelj domače glasbe in godec, nam je njegov vnuk Timotej zaigral še na harmoniko, ob tem pa smo potočili tudi kakšno solzo, saj smo se spomnili, kako nas je Jurij večkrat razveselil s svojo frajtonarco. Sklenili smo, da se čez leto spet srečamo na istem mestu, morda v še večjem številu. Zadovoljni in pod vtisom čudovito preživetega dne, smo se nato odpravili nazaj proti domu.
Vabilo
Vabilo
Voščilo
