Da, prav ste prebrali, tretja oktobrska nedelja je bila namenjena obisku Martuljškega kraljestva. Nismo srečali nobenega kralja, pa tudi drugih pravljičnih bitij ne. Smo se pa počutili, kot bi bili v kraljestvu ali raju, kakor koli že hočete. Za to so bili glavni ”krivci” naši vodniki iz prijateljskega PD Križe, Olga, Franci in Mateja, ki so nas popeljali v ta čudoviti svet na severni strani Martuljške skupine s Špikom na čelu. Kar nekajkrat smo lahko opazovali, kako nas ta mogočnež gleda z viška, češ, ”kaj pa vi pritlikavci iščete tukaj”? No, šalo na stran. Zjutraj smo se predvsem zaradi lepega vremena in dobre družbe, dobre volje odpravili na pot. Kar štirideset se nas je nabralo in kar dolga kolona se je vila med jesensko obarvanim drevjem počasi navzgor, tja pod Špik. Pot št.6, ki pelje mimo prvega Martuljškega slapu, je bila sicer zaradi padajočega kamenja zaprta, zato smo jo obšli in slap opazovali le zviška. Zato pa smo po dobri uri hoje lahko občudovali ”zeleni mah”. Tako se namreč imenuje izvir, kjer voda vre iz zemlje in se najprej spušča po mahu, ki je vedno lepo zelen. Vredno ogleda! Po brezpotju in lovskih stezicah smo se nato spustili do Ingotove koče, kjer smo pomalicali in nekaj popili, potem pa spet zagrizli navkreber. Olga nas je spet vodila po lovskih stezah vse do izvira Belega potoka, ki si to ime zares zasluži. Tako bistre in čiste vode, ki teče bo snežno belih kamnih in produ, ne vidiš vsak dan. Za nameček pa še poslastica, ogled slapu Igla, ki se res kot tanka igla spušča preko 30m globoko v kamen izklesan tolmun, od tod pa naprej v dolino, kjer se Beli potok izlije v Savo Dolinko. Polni svežega gorskega zraku smo se na koncu po lepo speljani poti spustili v dolino, kjer nas je čakal avtobus. To pa še ni bilo vse. Prijazni gostitelji so nas povabili še na odličen golaž v svojo Kočo v Gozdu pod Kriško goro, kjer smo že skoraj domači. Čudovit dan smo sklenili z ”gasilsko” fotografijo, prijaznim planinskim pozdravom in obljubo, da se čimprej spet srečamo.
Pa nasvidenje na naslednjih dveh izletih, 31.oktobra na pohodu iz Vipave do Javornika ter na izletu v neznano, na Martinovo soboto!
Zapisal: Dušan Plesničar
